Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 22. december 2021 ― Nezavedno: arhetip divjega, neukročenega gozda. Po Carlu Jungu je arhetip gozda pravzaprav prototip nezavednega, ki je že samo po sebi globoko, nedosegljivo in nedoumljivo. Gozd kot nekaj velikega, neznanega, neraziskanega in zatorej strašnega in nevarnega, nekaj podzavestno agresivnega, kraj, kjer že od pradavnine prebivajo naši demoni in strahovi, ki so zapisani v naš kolektivni spomin. Potovanje junaka: Gozd kot kraj iniciacije in prehoda v zrelost. Gozd kot za človeka ogrožujoč kraj postane prizorišče, kjer je Junak(-inja) postavljen(-a) na preizkušnjo. V gozdu se Junak(-inja) spopade s svojim strahom in ga premaga, ob tem pa v svojem družbenem okolju pridobi nov status. Iniciacijski obredi, ki jih najdemo v mnogih tradicionalnih kulturah, imajo povezavo z gozdom. Dilema Ericha Fromma, imeti ali biti, se tu razkrije z vidika soobstoja koncepta lastništva (agrikultura) in divje, nedotaknjene narave. Vprašanje prisvajanja narave je prisotno na vseh področjih našega življenja: od gradnje velemest do sajenja cvetlic v cvetlične lončke na okenski polici. Fotografsko prisvajanje narave v sodobni družbi postaja nekaj nezavednega in običajnega, nekaj, kar se razrašča in širi na vse vrste s fotografijo povezanih dejavnosti. Alegorični gozd je »osnovna sestavina kaosa«, v tem »zelenem kaosu« si junaki prizadevajo izboljšati svojo človeško naravo. Vstop v temačni, začarani gozd je prehod, je vstop v svet smrti, kjer ležijo skrivnosti narave, ki čakajo, da jih razodenemo in doumemo. Ali lahko gozd predstavlja takšen izziv tudi sodobnemu človeku? Če domnevamo, da v očeh sodobnega človeka lastnosti »divjega« in »sovražnega« niso več utelešene v obliki gozda, potem se postavlja vprašanje: kaj ga je torej nadomestilo? Še bolj zanimivo je razmišljanje o »krajih prehoda« današnjega časa. Ob vseh možnostih, ki se nam odpirajo danes, odkrivanje neznanih prostorov postaja vse težja naloga. Virtualno resničnost lahko vidimo kot nekakšno varno alternativo tega Junakovega potovanja, ki

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 19. december 2021 ― Slikarka Tea Kralj se v RAVNIKAR GALLERY SPACE predstavlja s samostojno razstavo Pred ogledalom. V svojem delu se posveča raziskovanju materialnosti slike, ki ga tehnika olja na platnu hvaležno dovoljuje. V osnovi gre za igro vzorcev in podob, ki se morebiti izrišejo v luknjičastih teksturah; te nastanejo s plastenjem mnogih nanosov olja, med in na katere umetnica prilepi šablone različnih čipk. Do nedavnega je bil njen delovni proces skrbno preračunan in premišljen, saj je s pomočjo računalniškega programa poleg šablon čipk izdelala tudi digitalno izhodišče za sliko, ki jo je v naslednji fazi prevedla na slikarsko platno. V zadnjem času pa je umetničin pristop h grajenju slike postal nekoliko bolj spontan: na enak način kot poprej si pripravi šablone čipk, ki jih od prvega do zadnjega koraka – torej od risanja vektorskih oblik do tiskanja in izrezovanja – izdela sama, nato pa jih naključno plasti. To prilagodljivost, prepuščenost nepredvidljivosti izgradnje slike lahko povežemo z idejo, da Kralj čipke razume kot mreže dogodkov, ki se prav zaradi narave njenih ustvarjalnih postopkov nalaganja in plastenja ob vsakem posegu sproti spreminjajo. Debele, hrapave in razpokane plasti barve bodo, odvisno od časa v dnevu, jakosti svetlobe in vzorca čipk, metale spreminjajoče se sence, kar potencira slikarkine možnosti za nadaljnjo igro tekstur. Umetničino ustvarjanje enigmatičnih slikarskih platen pomembno vlogo dodeli tudi gledalcu, saj se njena želja po raziskovanju fizičnih lastnosti materiala in njegovih danosti pri gledalcu prelevi v željo po občutenju; olja in brazd, ki so ga na njegovi sušeči se površini pustile čipke, se želimo dotakniti. S tem, ko je umetnica slike preoblikovala v trodimenzionalne predmete, ki ne morejo več učinkovati kot ploskovita dekoracija, zlita s steno, jih je naredila vizualno, predvsem pa taktilno vznemirljive. To čutno doživetje sopostavi digitalnemu svetu, v katerem je tovrstna izkušnja nemogoča; prav avtentičnost originalnega slikarskega